Utrujenost
Kar tretjina vseh bolnikov pri svojem zdravniku po tarna zaradi utrujenosti. Najpogosteje se utrujenost pojavlja v najbolj ustvarjalni življenjski dobi med 20. in 40. letom. In v obdobju, ko se človek postara, torej po 75. letu. Pogostejša je pri zaposlenih ženskah z majhnimi otroki.
Iz tega lahko sklepamo, da se utrujenost pojavi vedno, ko smo telesno ali duševno preobremenjeni. Če utrujenost traja kratek čas, to ni zaskrbljujoče. To normalen pojav po telesni ali duševni obremenitvi, ko organizem preprosto potrebuje svoj počitek in čas za regeneracijo. Če si človeško telo predstavljamo kot mobilni telefon, brez katerega si ne znamo več predstavljati svojega življenja. Kljub vsem tehničnim zmožnostim in dovršenosti mu moramo vendar vsakih nekaj dni napolniti baterijo. Tudi naše telo potrebuje po vsaki naporni dejavnosti čas, da mu povrne moči. To ni nujno spanje in poležavanje. Lahko je katerokoli opravilo, ki nam da novo energijo in v njem uživamo. Pogost vzrok kratkotrajne utrujenosti je tudi infekcija (utrujenost spremlja večino stanj z zvišano telesno temperaturo – npr. gripa ali pljučnica).
Podaljšana utrujenost
Pri bolnikih s kronično utrujenostjo največkrat (v dveh tretjinah primerov) odkrijemo vzrok, ki je telesna bolezen ali duševna motnja. Najpogosteje gre za obolenje ščitnice, bolezni srca, sladkorno bolezen, mišična in revmatološka obolenja, kronične jetrne in pljučne bolezni, slabokrvnost, , bolezni zaradi motene odpornosti organizma, depresijo ter številne duševne motnje, ki se zrcalijo v telesnih znakih. Velikokrat je utrujenost posledica uživanja zdravil ali zlorabe pomirjeval ter alkohola.
Znaki sindroma kronične utrujenosti:
huda utrujenost, ki je ne počitek ne spanje ne ublažita in onemogoča osnovne življenjske dejavnosti,
bolečine v sklepih,
bolečine v žrelu,
utrujenost po običajnem naporu traja več kakor 24 ur,
bolečine v mišicah,
glavoboli,
motnje spomina in koncentracije
boleče bezgavke.
Kako preprečimo nastanek sindroma kronične utrujenosti
Da preprečimo nastanek kronične utrujenosti ima izreden pomen, saj to stanje močno vpliva na kakovost našega življenja.
Nikakor ne moremo pričakovati od osebnega zdravnika, da nam bo (še zlasti, če mu ne bomo zaupali svojih življenjskih okoliščin) predpisal čudežni eliksir, s katerim bo povrnila vsa energija in življenjska sila. Da lahko dve tretjini primerov kronične utrujenosti lahko razjasnimo, je osebnemu zdravniku treba zaupati. Ta mora pri svojem delu ohraniti objektivnost in predvsem videti bolnika kot psihosocialno bitje, naseljeno v minljivem, starajočem se telesu, ki mnogokrat zrcali njegove notranje boje. Pri odpravi napačne pozicije atlasa, se odstrani mehansko obremenitev vretenca na nekatere živčne poti, ki so povezane z formacijo retikularis. To pomaga obnoviti življenjske funkcije ter stanje zavesti. Kar lahko neposredno vpliva na olajšanje ali izboljšanje stalnih ali pogostih stanj utrujenosti.
Napačna lega atlasa lahko z mehanskimi obremenitvami (preko vezivnega tkiva) v nekaterih primerih povzroči oslabitve v možganskem centru, ki nadzira utrujenost (formacija retikularis). Ta struktura se smatra kot nadaljevanje hrbteničnih internevronov. Če je prizadeto to področje, lahko vpliva na spremembo v proizvodnji določenih živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev), kot so serotonin, acetilholin, dopamin ali noradrenalin. To lahko vpliva na nastanek kronične utrujenosti. Z naravnavo atlasa po AtlasPRofilax® metodi se zopet vzpostavi tudi hormonalno ravnovesje, kar omogoči telesu, da se lažje bori z stresom in stresnimi situacijami. Nadledvična žleza lažje izloča hormon kortizol, ki nevtralizira stres v telesu.
Učinkovitost, izboljšave in omejitve:
AtlasPROfilax ® metoda se je izkazala za učinkovito pri izboljšanju utrujenosti, ki izhaja iz bolečine in kostno-mišičnega obolenja.
Vendar pa obstajajo jasne omejitve učinkovitosti naravnave atlasa, povezane s prehranskimi primanjkljaji, stresom ali izgorelostjo, motnjami v delovanju žlez...
Literatura
Berg, Peter A. Chronisches Müdigkeits- und Fibromyalgiesyndrom: Eine Standortbestimmung. Springer. 2003.
Gregg, Tammy; Williams, Stuart F. Chronic Fatigue Syndrome. The Misunderstood Disease. American Academy of Osteopathy; Indianapolis. vol. 4. Ed. 3. 2004.
V.V.A.A. Can Recovery of Peripheral Muscle Function Predict Cognitive Task Performance in Chronic Fatigue Syndrome With and Without Fibromyalgia?. American Physical Therapy Association. 2013.
Chronic fatigue syndrome: a patient’s perspective. Royal College of General Practitioners. British Journal of General Practice. Vol. 63, N. 617, pp. 648-648(1).2013.
EH, Stark. Osteopathic multidisciplinary approach to chronic fatigue. Osteopathic Annals v. 1, pt. 3., pp. 36-38; Osteopathy Annals; 1973.
